Ko sem končal gimnazijo, me je čakala zelo pomembna odločitev in sicer, kam se odpraviti na študij. Takrat pa sem porabil kar nekaj časa, da sem lahko dobro premislil, za kaj bi se odločil. Po dolgemu premisleku, pa sem se odločil, da bom malo raziskal svet matematike, kajti ta mi je v gimnaziji šla zelo dobro, ter sem želel malo raziskati, na katera vsa področja me lahko to znanje popelje.
Študij matematike pa me je nato res zelo navdušil, ter sem lahko razširil svoje obzorje te vede. V temu času pa je nekako tudi zrasla moja kreativnost. Sam sem bil namreč zelo kreativen človek, ter mi je znanje matematike pomagalo, da sem lahko to malo nadgradil. Zato pa sem si med faksom našel hobi in sicer 3d modeliranje. Moje spoznanje s tem pa je bilo zelo spontano. Pri študiju sem namreč imel kar nekaj računalniških predmetov, tako da sem se tam lahko spoznal z računalništvom. Tedaj pa mi je matematika dala tudi zelo dober občutek tri dimenzionalnih prostorov. Zato pa sem to znanje združil in se začel zanimati za 3d modeliranje.
Zato pa sem se zraven faksa, torej kot hobi, začel učiti različne tehnike 3d modeliranja, v čemur pa sem nato lahko res zelo užival, ter mi je bilo to zelo zabavno. Zmodeliral sem si namreč lahko ogromno 3 dimenzionalnih objektov, kar pa je bil način, kako sem lahko izražal svojo kreativnost.
Sedaj, ko pa sem starejši, ter imam že svojo službo, pa me 3d modeliranje spremlja v skoraj vsakodnevnem življenju. Zato pa sem zelo vesel, da sem se takrat odločil za ta študij, saj me je pripeljal do tega, da danes počnem to, v čemur res uživam, v smislu službe. To, da pa imam službo, ki me veseli, pa je zame zelo velik dosežek, kajti to je zelo težko doseči. …